sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "plavnega lesa".
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Želeli smo celovito pregledati vse dejavnike, ki vplivajo na spremembe v vodotoku zaradi zapadlega in plavnega lesa.
Številne novejše študije upoštevajo porazdelitev lesnega plavja vzdolž vodotoka in območja, ki prispevajo največ plavnega lesa (izvor vnosa).
Zaradi tega so vodotoki obremenjeni s povečanim transportom sedimentov in plavnega lesa.
Za zadrževanje plavnega lesa v prispevnem območju (nad začetkom akumulacije) je treba zagotoviti stabilne brežine ob samem vodotoku in ob akumulaciji.
Za obravnavo dejavnikov, ki vplivajo na količino plavnega lesa v vodotokih, je potrebno poznati naravne danosti okolja.
Vodotoki s prodišči omogočajo odlaganje plavnega lesa in njegovo kopičenje, posledično se povečuje odlaganje sedimentov.
Višina stopenj je odvisna od velikosti sedimenta oz. premera plavnega lesa, ki se premeščajo po vodotoku.
Večji ko je naklon, višja je hitrost vode in premeščanja plavnega lesa.
Večji delež plavnega lesa zagotavlja bočna erozija vodotokov v srednjem in spodnjem delu vodotokov, ki potekajo v gozdnem prostoru.
Večina plavnega lesa, ki se premešča v času poplav, je "svež" les, odmrli les predstavlja zgolj eno desetino.
Verjetnost zajezitve prelivnih polj zadrževalnikov je odvisna od dolžine, gostote, števila in obsega plavnega lesa ter širine prelivnega polja.
Verjetnost pojavljanja plavnega lesa v vodotokih je pogojena z različnimi dejavniki.
Velikokrat se za določevanje dolžine plavnega lesa uporabi kar povprečno dolžino vseh debel.
Velik vpliv na dvig gladine gorvodno od odloženega ali zaustavljenega plavnega lesa ima poroznost med posameznimi kosi plavja.
V zadnjih desetletjih se zaradi pogostih naravnih ujm problematiki zapadlega in plavnega lesa posveča nekoliko več pozornosti.
V zadnjem času se pojavlja nov pristop k odstranjevanju plavnega lesa iz vodotokov, ki temelji na ohranjanju čim naravnejših vodnih ekosistemov.
V strmejših vodotokih ovire iz skal in plavnega lesa lahko povzročajo velike morfološke spremembe v strugi.
V magistrskem delu smo na začetku pregledali problematiko zapadlega in plavnega lesa v vodotokih na podlagi razpoložljive literature.
Urejanje vodnega rastlinstva, prisotnost plavnega lesa (če je značilen) in hidromorfološke strukture so podporne spremenljivke.
Transport plavnega lesa je odvisen tudi od hrapavosti dna.